Družbena struktura na primeru poznoantičnih grobišč v Sloveniji

V članku je predstavljena analiza sedmih poznoantičnih grobišč na območju Slovenije o tem, kateri aspekti družbene strukture so izraženi v poznoantičnem grobnem ritualu, na kakšen način in zakaj. Uporabili smo metodo soočenja namernih in funkcionalnih podatkov ter kontekstualni pristop, analize pa so bile izvedene z uporabo podatkovne baze, izdelane za ta namen, in geografskega informacijskega sistema QGIS. Rezultati so pokazali, da je grobni ritual tesno povezan s starostjo in spolom pokojnika. Pogrebni ritual pri otrocih in starejših nakazuje njihov nižji družbeni položaj, medtem ko se največ bogastva kaže v grobovih mladostnikov in pokojnikov v zgodnji odrasli dobi. To se odraža v večjem številu grobnih pridatkov in vrst pridatkov, pogosti uporabi dragocenih materialov in grobnih konstrukcij ter večji globini grobne jame. Po premožnosti najbolj izstopajo grobovi žensk v rodni dobi, kar lahko povežemo s stresom, ki ga je za družbo predstavljala njihova visoka smrtnost.